Kaj nam govori svetniški mož, ki je odprl okna Cerkve

Kakšna naj bo Cerkev, da bo rodovitneje pričevala o Kristusu sodobnikom, ki so že krepko zakorakali v 21. stoletje? To vprašanje si oktobra zastavljajo na škofovski sinodi o novi evangelizaciji v Rimu. Med mnogimi odgovori, ki so jih ponudili sinodalni očetje, je tudi ta, ki ga je navrgel monsinjor Olivier Schmitthaeusler: »Cerkev, ki se dotika srca; preprosta, gostoljubna, vesela Cerkev, ki moli.«

Ker bolj kot učiteljem, kakor pravi papež Pavel VI., prisluhnemo pričevalcem, se velja ob tej izjavi spomniti moža v občestvu svetih, ki je te besede živel in je koncil tudi sklical – bl. Janeza XXIII. Bil je namreč prav takšen: kot človek se je v odprtosti in veselju dotikal src.

»Janez Dobri« je prelomil s pretiranimi izrazi spoštovanja, kot je nošenje papeža na prenosnem prestolu, za tiste čase presenetljivo pa se je približal odrinjenim v družbi. Obiskal je denimo zapornike: »Vi niste mogli priti do men...