Pred osemnajstimi leti sva si Tanja in Sašo obljubila večno zvestobo in podporo v dobrem in hudem v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete na Goričici v Domžalah. V zakonu so se nama rodili štirje otroci: Eva (16), Matija (14), Ana (12) in Jerca (10).

Živimo skupaj s starimi straši, vsak v svojem gospodinjstvu, pa vendar tesno povezani z molitvijo drug za drugega, medsebojno pomočjo ter s skupnimi veselimi in manj veselimi trenutki. Ata Blaž je vedno znal poskrbeti za veselje in pesem. Naslednjemu rodu je predal zavest o pomembnosti praznovanja v družini in veselje do petja. Mama Štefka pa nas je obdarila z deli dobrote in usmiljenja. Kot skromna in tiha žena je nešteto ur delila s svojimi vnuki, jih pestovala, tolažila in izpolnjevala njihove želje ter jim vedno stopila v bran. Življenje v sožitju s starimi starši je neprecenljiv dar, ki ga nikdar ne bi mogla dati svojim otrokom. Kje bi jih naučila potrpežljivosti, sprejemanja drugačnosti, starosti? Kje razvijala sočutje in p...