V 3. stoletju po Kristusu se je rimsko cesarstvo znašlo v vrtincu barbarskih vdorov, bojev za oblast, lakote in kuge. Cesarji so drug za drugim umirali, večinoma ne v postelji, ampak pod rokami svojih nasprotnikov. Razmere so se začele umirjati šele po letu 284, ko so vojaki ob smrti cesarja Numerija za novega vladarja izbrali poveljnika cesarske telesne straže Dioklecijana. Ta je naslednjo pomlad premagal Numerijevega brata Karina in za več kot dve desetletji zavladal imperiju.



VLADAVINA ŠTIRIH

Dioklecijan je hitro ugotovil, da bo pri vodenju tako obsežnega ozemlja potreboval pomoč, zato je leta 286 za sovladarja imenoval prekaljenega vojaškega poveljnika in prijatelja Maksimijana. Ta se je – tako kot več rimskih vladarjev – rodil v Sirmiju (današnja Sremska Mitrovica v Vojvodini), ki je bil tedaj veliko in pomembno mesto. Dioklecijan si je za rezidenco izbral Nikomedijo (današnji Izmit) na severozahodu Turčije...