Včasih ravnamo v nasprotju s tem, kar si želimo.

Kadar sva se z možem kregala in bila v sporih, sem se večkrat zalotila, da nisem zadovoljna – ne samo z njim, ampak tudi s sabo. Nisem bila to, kar sem želela biti, nisem povedala stvari tako, kot sem jih želela povedati, nisem ravnala tako, da bi bila ponosna nase. Želela sem spremeniti njega, pa mi ni uspelo, da bi spremenila sebe, pa se mi je tako ali tako zdelo nemogoče. Saj sem se vendar tako naravno in samodejno odzvala. Da bi lahko bilo nekoliko drugače, sem vedela šele po tem, ko nisem imela več možnosti. Po toči zvoniti je prepozno.

Govorim eno, mislim drugo

Najbolj težko mi je bilo izraziti, kaj si pravzaprav želim. Zelo jasno mi je bilo, česa ne maram. To sem mu žal zelo jasno povedala: »Ne maram, da ne pospraviš za sabo. Zakaj me ne poslušaš? Zakaj si tako trmast. Že spet mora biti vse po tvoje!« Kar naenkrat sva spet zašla v kritiziranje in iskanje slabosti. To pa je vendar nekaj, čes...