Vsakemu voditelju Slovenske šole za animatorje (pa najbrž tudi večini drugih voditeljev) se je že zgodilo, da prijavljena skupina ni prišla. Razlog za odpoved: nekdo med njimi si je premislil, zato tudi drugih ni bilo. Če pustimo ob strani odsotnost »glavnega«, ki ima bolj ali manj upravičen razlog, je zanimivo, da tudi drugih ni.

Prav je, da se voditelj programa ob tem vpraša, ali je vse naredil kar najboje. Ali je bil datum smiselno postavljen (ne pozabimo, da idealnih terminov ni, so samo prioritete)? Kako je bilo s promocijo programa: ali so mladi dobili vpogled v to, kar se bo dogajalo, in spoznali koristi srečanja? Koliko smo jih zares poslušali, ali jih stvar zanima? Ali je bila udeležba njihova želja ali želja koga tretjega?

Ne da bi hotela zmanjšati pomen prvega, pa velja, da so navadno glavni razlogi na drugi strani, v čemer se mladi ne razlikujejo zelo od starejših. Vsi imamo namreč težave z odločanjem, ki zahteva zapuščanje varnega območja. V varnem, ud...