Bil je sirotnik, živel pri tujih ljudeh, nazadnje končal v ljubljanski Cukrarni. Vmes pa imenitno pesniško ustvarjanje v družbi znamenite slovenske Moderne.

Vzbrsteli impresionizem, ki je ob novi romantiki v dobršni meri zajel slovensko moderno ob koncu 19. stoletja, je v občutni meri potegnil za seboj tudi pesnika Josipa Murna, ki je po takratni literarni navadi nastopal pod psevdonimom Aleksandrov. Njegova življenjska in literarna pot je bila nekaj posebnega, ker je del svojega kratkega in dramatičnega življenja prebil na kmetih in tam neposredno srkal vtise iz narave, hkrati pa povzemal primarno podeželsko tradicijo, ki je prav v letih pred prvo svetovno vojno izzvenevala iz patriarhalne neposrednosti in ki ji je prav Murn dal samosvoj pečat v celi vrsti enkratnih liričnih utrinkov.

Murn je bil nemirna narava, otroštvo in mladost je preživljal brez matere in očeta, torej pri tujih ljudeh. Poskus s študijem na Dunaju se mu ni posrečil, domov se je vrni...