Letošnje majsko srečanje pri Volfovem križu na Petrovem Brdu je odpadlo, saj je deževalo, kot bi se odprle zapornice neba. V nedeljo, 9. septembra, pa nas je pričakal sončen, že jesensko razpihan dan z bogatimi razgledi na Slatnik in Ratitovec. Med tako popolnimi kulisami smo se zbrali pri maši, posvečeni spominu na rodoljuba in duhovnika Janeza Volfa. Tudi on je tako močno ljubil ta košček Baške grape, da si je na njem postavil majhno brunarico, v kateri je tudi maševal. Proti svoji volji je zaradi vojnih razmer našel zadnji dom na ljubljanskih Žalah. Nas pa njegov zgled in ta sveti kraj vedno znova navdihujeta in v nas poglabljata zavezo, da se vračamo k svojim koreninam. Pri maši, ki jo je daroval podbrški župnik Danilo Kobal, smo tudi letos molili za nove duhovne poklice. Pridih slovesnosti pa ji je z umetniško ubranostjo vdihnil cerkveni pevski zbor iz Podbrda.









Olga Zgaga, foto: Cveto Zgaga