Nekje sem bral: »Vsi ljudje so mi blizu, toda le izbrani vstopajo v moje srce.« Če Jezusu dopustim, da pride v moje srce, se začenjajo dogajati čudovite stvari. Kot prijatelj me prime za roko in že s prvimi skupnimi stopinjami me popelje življenju naproti.

Tone Pavček je v eni svojih pesmi zapisal: »Na svetu si, da gledaš sonce. / Na svetu si, da greš za soncem. / Na svetu si, da sam si sonce / in da s sveta odganjaš sence.« V štirih glagolih je pesnik nevede izrazil to, kar je kot dragoceno pričevanje zapisano v evangelijih o hoji za Jezusom: gledati, hoditi, biti, odganjati.

Gledati! Nekomu, ki je hotel postati Jezusov učenec in ga je vprašal: »Učenik, kje stanuješ?«, je Jezus odgovoril: »Pridi in poglej!« Gledati je dragocen dar, ki nam je dan. Z gledanjem zaznavamo svet, sebe in druge. Z gledanjem in opazovanjem odkrivamo nove stvari. Mikroskop, ki vidi očem skrite stvari, je podaljšano človekovo oko. Fotografski objektiv, ki je danes vgrajen že...