Tudi danes, sredi stisk časa, naroda, Cerkve, nas dosega oznanilo življenja. Dosega nas vesela novica, da je Bog poslal svojega Sina, da bi mi po njem imeli življenje.

Božji Sin, ki je kot človek nedoumljivo prišel med nas, v našo temo prinaša luč, nam v brezizhodnosti odpira pot.

Ko prihaja, da bi imeli življenje, nam odpira širna obzorja in nas vabi v neslutene globine. Vabi nas v to, »česar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo«.

Povabljeni smo v življenje. Povabljeni smo kakor na svatbo. Čeprav smo Gospodarju življenja dolžni »deset tisoč talentov«. Njegov Sin nam podarja ne le odpuščanje, ampak tudi svatov­sko oblačilo. To oblačilo je božje posinovljenje, da postanemo božji sinovi v Sinu, božji otroci. Zato vzklika apostol Janez: »Poglejte, kakšno ljubezen nam je podaril Oče, da se imenujemo in smo Božji otroci!«

Le eno pa je potrebno. Sprejeti ta nedoumljivi dar. Spre...