Koledar se prvi oktobrski teden blešči od svetosti. Manj od naše, bolj od Frančiškove; dodajajo jo angeli varuhi pa kartuzijanov oče sv. Bruno in za poseben sij še Favstina Kowalska. Povrhu je oktober mesec rožnega venca in ves namenjen Materi Božji. Še najbolj pobožna duša bo komaj zmogla predihati ves ta sveti zrak.

Aktivno prebivalstvo, kot se radi izrazimo, nima dovolj časa, da bi se poganjalo k duhovnim obzorjem, saj še sprotnim zemeljskim stvarnostim ne more slediti. Če ne bi bilo poživil in obveznega fitnesa, bi pregorelo. Od mladih se ob kaki veroučni katehezi zlepa kdo ne ogreje za to, da bi kdaj dosegel svetost. Ne Stanislav Kostka ne sv. Alojzij jih ne odvrneta od hlepenja po mnogovrstnih užitkih. Grozdeta bi pustili živeti, res ga ne bi bilo treba pokončati, sonca življenja pa ne iščejo kar v trumah pred tabernakljem ali pa v eterični poeziji čistosti.

Taka je naša vsakdanjost in res hvala Bogu, da obstaja »Stična« in razni oratoriji in podobne va...