Zasvojenec od staršev pričakuje resnično pomoč, ne pa posrednega podpiranja.

Hčerka je zasvojena z mamili. Ves denar, ki ga dobesedno izsili od naju, gre za mamila. Upala sva, da se bo s tem, ko je prišla za praznike domov, kaj spremenilo. Danes z veliko žalostjo ugotavljava, da se ni nič bistvenega spremenilo. Agonija se samo podaljšuje. Ali je sploh možna kakšna rešitev? Sama nimam več nobenega upanja, še posebej ne po letošnjih praznikih.
Tatjana

Izjemno težko vam je bilo med prazniki in tudi po praznikih se ni nič spremenilo, pa ste tako zelo upali, da se bo. Biti del rešitve ali del problema, je torej bistveno vprašanje. Za hčerkino zasvojenost vsekakor nista odgovorna. Ubrati pa bosta morala novo strategijo. Narediti bosta morala močno zavezo, da njenega početja ne bosta več podpirala. Hčerka očitno ne zmore več brez mamil. Zelo je bolna. Nisem sicer prepričan, ali sta opazila, kako grozno ji je, ko nima mamil. Pri tem najbrž nista niti slutil...