Ali bo relativizem v imenu krščanske ljubezni dokončno postal stvar preteklosti?

Mesec september, s katerim se začne novo šolsko leto, na dan dostikrat prinese tudi odprta vprašanja o vzgoji. Res je, da je treba otroke vzgajati z ljubeznijo, toda kakšna naj bo ta ljubezen? Je ljubezen v tem, da otroku vse dovolimo, saj ga imamo vendar radi? Ali je v tem, da otroku izpolnimo prav vsako željo? Številni starši, učitelji in (poklicni) vzgojitelji bodo verjetno ob teh vprašanjih zmajevali z glavami, češ tak permisivni pristop ne pelje nikamor. Popuščanje otroku za vsako ceno ter mižati ob slabih navadah v imenu neke ljubezni pač ni zdrava vzgoja. Na to nas navsezadnje spominja tudi bl. Anton Martin Slomšek v »Slomškovih drobtinicah« (Družina 2002, ur. Zmaga Kumer) za mesec september.

Morda se bo kdo spraševal, zakaj je treba izpostaviti problem vzgoje in opozoriti na zablodo permisivne vzgoje, ki bi se jo lahko izvajalo tudi v imenu (krščanske) ljubez...