Čezmeren poseg v svobodo izražanja ruske dekliške skupine Pussy Riot V drugi polovici avgusta je mednarodno javnost presenetila odločitev moskovskega sodišča o obsodbi članic ruske punk-rockovske skupine Pussy Riot na dveletno zaporno kazen. Tri članice skupine so v moskovski katedrali Jezusa Odrešnika zaigrale in zapele protioblastno in protitotalitarno pesem »Mati Božja, blagoslovljena Devica, preženi Putina!«, naperjeno predvsem zoper trenutno rusko oblast pod vodstvom Vladimira Putina. Še pred obsodbo pa je odmeval Putinov poziv, naj sodišče ne bo preveč strogo pri odmerjanju kazni. Sodišče je njegovo zahtevo upoštevalo, saj je državni tožilec sprva zahteval strožjo kazen. Zadeva odpira dilemo, kako razrešiti navidezno navzkrižje med svobodo vere, svobodo izražanja in kritiko državne oblasti. Sojenje trem ruskim dekletom, ki so pogumno izrazile kritiko oblasti, je v mednarodnem javnem prostoru sprožilo vrsto asociacij ter vprašanj. Ali se lahko svobodo izražanja oziroma tiska omeji pod določenimi pogoji? Ali rusko državno tožilstvo in sodišče sledita temeljnim standardom, ki veljajo v svobodni demokratični družbi? Ali nastop deklet v katedrali pomeni kršitev verske svobode? Zagotovo prepevanje rockovske uporniške pesmi v pravoslavni katedrali na prvi pogled ni običajno ali celo primerno, vendar je srž predvsem v kritiki trenutne ruske oblasti. Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je torej: Ali je na javnem mestu dovoljeno kritizirati vladajočo oblast?