Potrebna je sprememba naše miselnosti in potrebne so reforme

Zdi se mi, da se v Sloveniji končno počasi zavedamo stanja, v katerem smo. Obnašamo se podobno kot posamezniki, ko se srečajo z veliko težavo, izgubo: najprej pomanjšamo problem, ga zanikamo, ko pa stvar ne mine ali je čedalje hujša, postanemo jezni, razočarani, žalostni; v nadaljevanju pa se, če smo zreli, s težavo soočimo, jo sprejmemo in jo želimo obvladati, se prilagoditi in živeti naprej.

Življenje na račun prihodnosti

Podobno se je dogajalo tudi nam. Sredi 90. let so nam ponujali zgodbo o uspehu, sprejeli smo jo. Stvari so bile videti tako lahkotne, gospodarstvo je raslo, standard se je dvigal, gospodarstvo je odpravilo del neracionalnosti jugoslovanskih praks, izvozni trgi so bili odprti. Tako ali drugače smo lastninili nekdanje skupno premoženje, naš zaostanek za povprečjem EU se je zmanjševal.

Z vstopom v EU so se možnosti še izboljšale, vsesplošni optimizem ta...