Letos je tudi slovenska vlada razglasila 23. avgust za evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov in s tem sledila Resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je Evropski parlament sprejel 2. aprila 2009. Tako je prvič na isto raven postavila vse žrtve totalitarnih režimov na slovenskih tleh, poleg žrtev nacističnega in fašističnega režima tudi žrtve komunističnega nasilja, ki jih je tranzicijska levica do sedaj opredeljevala za drugorazredne. Državni zbor je oktobra 2009 s svojo takratno večino, v kateri je prevladovala tranzicijska levica, zavrnil sprejetje resolucije in objavo v uradnem listu, vzel jo je zgolj na znanje. V slovenski debati se je predvsem iz leve politične opcije vedno znova pojavljal argument, da resolucija ne upošteva slovenske posebnosti in zato za Slovenijo ne more biti obvezujoča, da so države za železno zaveso bile okupirane od Sovjetske zveze (SZ), medtem ko je Slovenija svojo državnost zgradila suvereno in s tem začela že leta 1941. In pa, da je SZ, kot tudi slovenska oz. jugoslovanska narodnoosvobodilna vojska, stala na strani zmagovalcev v drugi svetovni vojni. Pojavljala se je tudi trditev, da je resolucijo vsilila evropska desnica, torej tudi slovenska desnica.