Pot do globoke in trajne sprave

Dolgo je že, kar je med nami odprto vprašanje o spravi. Ves ta čas spominjajo z leve in z desne, laiki in teologi potomce žrtev revolucije na dolžnost odpuščanja, kar je prav ne glede na to, da ti niso govorili ali pisali o kakem maščevanju. Teže pa je razumljivo, da v vseh teh letih ni bilo slišati enako zavzetih opominov tistim, ki so krivice povzročili, na dolžnost kesanja in obžalovanja pa tudi ne na skupno potrebo zadoščevanja.

Sprava ni enostransko dejanje

Lepo je, da rečemo katoličani zdaj sveti spovedi tudi zakrament sprave z Bogom. On, ki je v svoji neskončni dobroti in pravičnosti vedno odprt do vsakega človeka in čaka, da se (kot izgubljeni sin iz svetopisemske prilike) vedno znova vračamo k Njemu, pričakuje od nas vendarle, da storimo za dosego odpuščanja in sprave vsaj majhen korak. To nas že od apostolskih časov uči Cerkev. V katekizmu imamo pravi priročnik za dejanje sprave, a se zdi, da v vsakdanji...