Na Pristavi pri Polhovem Gradcu smo blagoslovili novo znamenje, posvečeno Srcu Jezusovemu. Znamenje ni povsem novo, saj je postavljeno le malo stran od mesta, kjer je nekoč že stala lepa kapela. Leta 1952 je takratna oblast kapelo porušila. Ljudem se je ob tem trgalo srce, a so bili brez moči.

Močna želja, da se znamenje zopet postavi, pa je tlela v njih. Nekateri so jo ponesli celo v daljno Argentino, kamor so se po vojni umaknili. Od tam, iz Božnarjeve družine, je tudi prišla pobuda in darovi. Dobro voljo in pripravljenost so pokazali tudi nekateri domačini, zlasti Marko Setnikar.

Znamenje je blagoslovil domači župnik Bogdan Oražem. Faranka Angelca je prebrala spomine vaščanov na tisti žalostni dan, ko je znamenje padlo. Domači zbor je ubrano zapel nekaj pesmi. Berilo, prošnje in zahvalo so prebrale žene in dekleta iz Argentine. Slovesnost je sklenil zbor z Gregorčičevo pesmijo Znamenje, katere zadnji verz pravi: »… Bog čuvaj, Bog čuvaj domovino mojo!«

...