Tako pravijo duhovniku Bojanu Ravbarju številni mladi in manj mladi ter člani Marijinega dela, med katerimi zdaj deluje. V nedeljo, 1. julija, je pel svojo zlato mašo v rojstnih Dutovljah. V Kopru, kjer je služboval največ let in kjer je pomagal ustanoviti revijo Ognjišče, pa je bila zlata maša 2. septembra. V obeh krajih se je zbralo veliko ljudi. Hoteli so ga videti in slišati, saj že nekaj let predava v Loppianu pri Firencah v mednarodni šoli za duhovnike in bogoslovce. Bojan je znal zbirati okoli sebe mlado in staro, razumeti težave ljudi, zlasti invalidov. Tudi sam ni bil brez težav v časih, ko duhovnikom ni bilo lahko, saj je režim grdo ravnal z njimi. Kako, je povedal v Dutovljah. Če se spomnimo samo njegove matere, ko so ji na obmejnem bloku zasegli podobice. Na policiji so jo potem vso noč zasliševali in jo sredi noči spustili, da je morala sama domov in to kilometre peš! Pri zlati maši so nam ob spominu na preživeto po licih polzele solze. Hvaležni smo mu, da je vzdržal. <...>