»V njem živimo, se gibljemo in smo,« je zatrdil apostol Pavel vedoželjnim modrijanom na areopagu v Atenah, ko jim je že poprej razložil, da oznanja Boga, ki je ustvaril vesolje in vse, kar je v njem (prim. Apd 17,28).



Razlog našega veselja in upanja

Ta trditev je najprej ena od osnovnih resnic naše vere. Ko jo je Pavel oznanjal, se je naslanjal na prva poglavja Svetega pisma pa tudi na splošno prepričanje, da človek nosi v srcu hrepenenje po tistem, ki ga je poklical v bivanje. »Kot prvi vzrok vsega, kar obstaja, je navzoč v najgloblji notranjosti vseh svojih ustvarjenih bitij,« pravi Katekizem KC (300). Sveti Avguštin se v Izpovedih izraža podobno: »… globlji je v meni kot moja najgloblja notranjost in višji kot moja najvišja misel« (3,6).

Ta resnica je tudi razlog našega veselja. Kdaj je človek vesel? Takrat, kadar čuti, da je usklajen z resničnostjo, ki ga obdaja. Največja resničnost pa je prav Bog,...