»O čem ste se menili med potjo?« (Mk 9,33)

Ko so učenci doživeli v samoti močno duhovno izkušnjo Jezusovega spremenjenja na gori, so odšli v dolino, kjer so prepotovali Galilejo. Jezus jim je zaupal, kaj ga čaka, namreč izdajstvo, trpljenje, smrt, a tudi vstajenje. Učenci ga niso razumeli. Med potjo z gore so se celo pogovarjali o popolnoma drugi temi, ki je zelo človeška: kdo je glavni, kdo izmed njih je največji.

Evangelist ne poroča, kako se je počutil Jezus, a si lahko predstavljamo, da je bil vsaj razočaran nad učenci, če ne še kaj drugega. Kljub temu dogodku ni izgubil potrpljenja in zaupanja v svoje učence. Učil jih je in vzgajal, da bi sprejeli njegov nauk. Pred njimi je bil še dolg proces spreminjanja mišljenja, ki je bilo še preveč človeško.

Jezus uči, da je prvi tisti, ki je izmed vseh zadnji in vsem služabnik. Svojo držo in besede podkrepi z zgledom sprejemanja otroka. Jezus se je v svojem življenju tako ponižal, da bi sprejel prav vsakeg...