Tomo Križnar o tem, kako in zakaj v Sudanu deli »oči in ušesa«



Nubske gore, Modri Nil, Darfur – območja, kjer se bijejo velike bitke za nafto, vodo, za premoč, za vire. Za ljudi. Tomo Križnar je eden redkih, ki gre tja in poskuša svetu posredovati informacije o dogajanju na teh območjih. Če mu jih objavijo, seveda. Kjer se lomijo interesi, ljudje izgubljajo svojo vrednost.

Kaj te je pripeljalo k tej vlogi, da si na strani ljudi, ki potrebujejo pomoč?
Najbrž to, da sem naletel nanje. Prvotno sem iskal psihedelične barve, največje gore, džungle, najlepše plaže, pestrost vseh oblik življenja. Potem pa sem nabasal na ljudi, ki so me rabili in jih nisem mogel pozabiti. Prosili so me, da ostanem: »Ti razumeš belega človeka, zakaj trosi smrt okoli sebe. Mi radi plešemo, pojemo, delamo otroke. Ostani z nami, ker se nad nami zbirajo temni oblaki.« Takrat sem bil tako bolan, da nisem mogel ostati. Čez leta sem...