Človeka že od nekdaj muči težko ustavljivo poželenje: morda bom srečen takrat, ko bom imel veliko bogastvo in izbor dragocenosti? Modrost Svetega pisma pa je, da nas lahko razkošne dobrine kvečjemu spominjajo na veličino Boga, ne morejo pa zagotoviti ne sreče ne modrosti. Bog je edini, ki lahko človeku podari izkustvo veselega srca in razumnega odločanja. Takšen dar je dosti več vreden kot največje bogastvo tega sveta.

Vrhunski izraz velikega bogastva je čisto zlato, ki ga srečamo na obilnih pozlatah stavb (2 Mz 25,10sl. ali 1 Kr 6 – 7), vencih, prstanih in uhanih, zaponkah in ogrlicah, vezeninah in oblačilih, zlatnikih, priboru, svečnikih in še čem. Od kovin k razkošju spadajo še srebro, bron in včasih železo. Razkošnim kovinam sledijo dragulji različnih vrst. Med morskimi so biseri in korale (Job 28,18; Prg 3,15; Žal 4,7), dosti obilnejši pa je seznam najdražjih kamnov: najslavnejši diamant, safir ter zelo redek rubin in zeleni smaragd. Nekoliko manj razkošni, a še vedno...