Če Cerkev na Slovenskem stopa na pota nove evangelizacije, je najbolj odlična pot tista Marijina.

Ali smo duhovniki letos kaj posebnega storili, da je bilo za veliki šmaren toliko ljudi po Marijinih svetiščih? Smo morda na podlagi izkušenj večstoletnega upravljanja z ljudstvom izdelali nov pastoralni trik, da je bila, na primer, na Veliki planini okrog lesene kapelice Marije Snežne 15. avgusta nagnetena dvatisočglava množica? So morda oni drugi, rimski Cerkvi konkurenčni spin doktorji, storili kakšno usodno napako, da so ljudje na tisti vroči dan raje šli k Jezusovi materi v Strunjan kot pa na plažo? Ne. Nič od tega.

Množica, ki je po logiki tega sveta ne bi smelo biti, ker, kot kažejo menda verodostojne raziskave družbenih premikov, je ugled katoliške Cerkve povsem na dnu, se je zgodila brez nas – klera. Resda je ljubljanski nadškof v Družini pozval k enotnosti in zvestobi Cerkvi, vendar to ni bilo dovolj, da se dvignejo toliki. Res je tudi, da pastoralisti...