»Gospod, h komu naj gremo« (Jn 6,8).

»Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš« (Jn 6, 68). Če bi te besede jemali resno in v veri, bi bila podoba sveta okrog nas precej drugačna. Toda kaj, ko za svojo nezvestobo in greh krivimo druge, ko poiščemo vse mogoče izgovore, ki so daleč od resnice, ko krivimo razne situacije doma in v svetu in nočemo ali nismo sposobni reči: moja napaka, moj greh, moja nedoslednost.

Danes velikokrat tudi božjo besedo jemljemo in premišljujemo preveč samo oziraje se na svoj jaz. Kaj neki odlomek pove oziroma kako nagovarja mene. Pri tem pa zanemarimo dolgoletno tradicijo in učiteljstvo Cerkve. Ta naša ozkost je podobna, pravzaprav enaka, bi lahko rekli, kot pri Jezusovih učencih v današnjem evangeliju. Trdost krščanstva je povezana z zvestobo in težo vsakdanjega križa. Zato te skale ni moč zdrobiti ne premagati ter uničiti.

Jezus nas v veselju in trpljenju vodi k Očetu. On je pot!
Pri vsakem prejemu zakramentov...