»Katoliška Cerkev (ponovno) izganja slovenske državljane ... Katoliška Cerkev išče (beri: ustvarja) sovražnike ...« prebiramo v papirnatih in elektronskih medijih kritične besede opazovalcev javnega življenja, zaskrbljena opozorila poklicnih brambovcev družbene svobode, pisma in polartikulirane krike komentatorjev po spletnih forumih. Nekako v zraku je, da sta to najbolj pereči težavi slovenske družbe. Kdor ne misli, da je tako, ker pač ve, da Cerkev – hvala Bogu – nima nobenih realnih vzvodov moči za kaj takega, ima za te kraje zelo nenavadno stališče; kdor se ob tem nasmehe, ker pomisli na to, kaj govorijo predstavniki Cerkve o laični družbi in kaj tako imenovani laični komentatorji cerkvenih zadev, je že skorajda fundamentalist. Nič ne pomaga niti, če skušaš realistično presojati vpliv cerkvene institucije na družbeno življenje. In tudi ne, če skušaš kataklizmične razsežnosti te nevarnosti nekoliko omiliti s podatki o zelo majhnem zaupanju ljudi v cerkveno institucijo, ki jih ugo...