Je nekaj, česar ne moreš vnaprej določiti, načrtovati, predpisati.

Vedno mi je zanimivo poslušati ljudi, ki izumijo kakšno novo besedo. Včasih z njo lahko povedo veliko več, kot bi povedali z besedami, ki jih običajno uporabljamo. Največkrat sploh ne gre za besede, ki bi v jeziku obstale, ampak so izraz tistega trenutka, v neki določeni družbi, z nekim določenim namenom. Takšna beseda, ki sem jo prvič slišala in je verjetno ne bom tako hitro pozabila, je beseda človekovanje. Morda jo bom celo še kje uporabila, ko bo to primerno.

Z znanko, približno mojih let, sva se pogovarjali o marsičem. Tudi o njenih otrocih in vnukih, pa o tem, kaj ljudem dandanes sploh še kaj pomeni. Pri tem je rekla takole: »Ljudje so vedno manj pripravljeni za človekovanje, preprosto druženje. Vedno manj znajo biti pozorni na to, kaj se med nami dogaja, kaj kot ljudje resnično potrebujemo. Ne mislim na materialne stvari, ampak na to, da znamo biti pozorni drug na drugega, da se znamo slišati...