Praznik Marijinega vnebovzetja od nekdaj zbuja upanje slovenskega človeka.

Avgust ima v verski praksi katoličanov poseben pomen, saj praznik Marijinega vnebovzetja obrača naš pogled čez meje spoznavnega in tvarnega tja v večnost in v razmislek o smiselnosti naše navzočnosti na tem svetu. Ob tem se lahko kljub poletni vročini in dopustniški lenobi vsakemu resnemu človeku zastavi dilema, ki jo je v prejšnji Družini zapisal akademik Alojz Rebula: »Ko ne bi bilo prihodnjega življenja ...« Pogled na Marijo, poveličano nad angelske zbore, je za nas predokus tistega, kar nas čaka, obljuba prihodnjega veka in spodbuda, da vztrajamo na zemeljski poti, ki je včasih zelo težka. Zaupamo vanj, ki je rekel: »Jaz sem pot, resnica in življenje« in obljubil: »Kdor vame veruje, bo živel vekomaj«. Še več, pravi celo: »V hiši mojega očeta je mnogo bivališč, odhajam, da vam prostor pripravim ..., da boste tudi vi tam, kjer sem jaz ...« Zato bomo tudi na letošnji praznik po slovenskih cerkvah zm...