18-letni Domen Zevnik že tri leta uspešno igra košarko v ZDA.

Pri petnajstih letih si odšel v ZDA. Kako je na to takrat gledala tvoja družina?

Ko se nam je ponudila možnost, da bi odšel čez ocean, je oče vedno govoril, naj priložnost poskusim izkoristiti. Mama je bila malce bolj skeptična in mi je kazala slabe statistike v ZDA ter mogoče upala, da ne bom šel. Gotovo brez podpore družine ne bi zmogel tega koraka. Veliko mi pomeni tudi večerni klic, ko me redno vprašajo, kako sem, ali je kaj narobe; da slišim, da me imajo radi in mi dajejo podporo. Oče in mama sta me tudi prišla obiskat v ZDA, čeprav živimo na kmetiji in so letalske karte drage, sta se žrtvovala zame. Brez njihove podpore gotovo ne bi šlo.

Kako je bilo na začetku v ZDA? Kako si se znašel?

Sprva je bilo težko. Potreboval sem nekaj časa, da sem se naučil jezika, pa tudi sicer je fant pri petnajstih letih težko pripravljen na ta...