Ljudsko izročilo pravi, da je bila pred približno dvesto leti v teh krajih huda revščina in lakota. Ljudje so se težko preživljali. Zato so otroke že zgodaj dajali služit za pastirje. Tudi mali Pavel Butara, fantič, ki je bil doma iz župnije Šentlambert, je moral kljub svojim rosnim letom s trebuhom za hruhom. Pečarjevi z Vrha nad Mlinšami (župnija Kolovrat) so ga vzeli za pastirja. Tako je po bližnjih travnikih in gmajnah skupaj z drugimi otroki pasel živino. Čas so si krajšali s pastirskimi igrami, med drugim so se igrali tudi pogreb. Skopali so jamo, vanjo naj bi legel kateri od pastirčkov, da bi ga zasuli in nato spet odkopali. V jamo je legel tudi šibek fantič – Pavel Butara. Ko so ga njegovi prijatelji zasuli, je mimo pritekel šepav zajec. Otroci so se zapodili za njim in pozabili na malega Pavla. Ko so pritekli nazaj in ga odkopali, je bil pastirček že mrtev. Nekateri stari ljudje so rekli, da je bil v zajcu sam zlodej. V spomin...