Sveti red, mašniško posvečenje, je zakrament, ki na videz ne zadeva nobenega izmed vas, in vendar zadeva vse. Ta zakrament dviga človeka do Boga. Kdo je duhovnik? Človek, ki nadomešča Boga. Človek, ki ima vsa božja pooblastila. »Pojdite,« pravi naš Gospod duhovniku. »Kakor je Oče poslal mene, vas jaz pošljem ... Kdor vas posluša, mene posluša, kdor vas zaničuje, mene zaničuje.«

Ko ne bi imeli zakramenta svetega reda, ne bi imeli našega Gospoda. Kdo ga je dal v tabernakelj? Duhovnik. Kdo je sprejel vašo dušo ob vstopu v življenje? Duhovnik. Kdo jo hrani, da ji daje moč, da vztraja na svojem romanju? Duhovnik. Kdo jo bo pripravil na srečanje z Bogom? Duhovnik, spet duhovnik. In če ta duša umrje, kdo ji bo vrnil mir in pokoj? Spet duhovnik. Ne morete se spomniti ene same božje dobrote, ne da bi ob tem spominu srečali podobo duhovnika.

Duhovnik je nekaj velikega. Duhovnika je mogoče dobro razumeti šele v nebesih. Ko bi ga razumeli na zemlji, bi umrli, ne od groze, ampa...