Dostojnost
Ob letošnji osrednji proslavi dneva državnosti je bilo izrečenih in napisanih mnogo misli, toda opazne med njimi niso bile praznično pozitivne, ker kljub spravni slovesnosti v kočevskih gozdovih leta 1990 še vedno nismo pripravljeni stopiti na pot, kakršno sta pred petdesetimi leti v katedrali v Reimsu začrtala Charles de Gaulle in Konrad Adenauer. Med pozitivnimi sem si približno zapomnil dva stavka, ki ju lahko povežem z novinarskim naslovom »Mnenja naj se krešejo, a dostojno«: Normalno je, da ljudje različno razmišljamo in imamo različne politične poglede. Prav je, da je politična podoba dežele pestra, toda ne smemo se zaničevati zaradi političnih stališč.

Temelj dostojnega kresanja mnenj je – tako menim – spoštovanje nekih aksiomov v jeziku, ki ga uporabljamo, a prav tukaj se je zalomilo v dveh primerih.

Prvi primer je nespoštovanje izrazov, zapisanih v naši ustavi: »Država in verske skupnosti so ločene.« (Tako piše v 1. odstavku 7. člena. Pr...