Prejšnji teden sva z mlajšim znancem debatirala o tem, koliko so »nas stali« vozniški izpiti pred slabim desetletjem in kako je danes. Ponosna sva bila na svojih »nekaj čez 20 prevoženih ur«, na to, da smo imeli v podeželskem okolju le en semafor, do prvega kraka avtoceste pa je bila debela ura vožnje. Če je šlo vse gladko, je vse skupaj naneslo za sto tisočakov (dobrih 400 €). Priznam, če se ne bi že na polju učila speljevati in menjati z občutkom, bi z inštruktorjem zagotovo preživela še nekaj ur. Na faksu od sošolke izvem, da je imela v avto šoli kar dobrih 50 ur vožnje. Pa vsa ta križišča v prestolnici … da je na prvi vožnji celo padla. Uf, meni pa ob tem pripovedovanju rastejo ušesa!



Danes sva enakovredni voznici, čeprav ona ni imela možnosti, da bi jo starejša sestra učila »voziti na črno«. Gotovo je težje splavati, ko se naenkrat znajdeš sredi ljubljanskega prometnega kaosa. In vendar se iz različnih situacij tudi največ...