»Postavil jim bom pastirje, da jih bodo pasli« (Jer 23,4).

Prepričan sem, da si marsikdo v teh poletnih dneh in tednih vzame čas za oddih in nabiranje novih moči. Čas, ki ga lahko izkoristim tudi za razmislek o svoji krščanski drži in o korakih, ki me vodijo k večji pričevanjskosti, k novemu človeku.

Ena od drž, ki veliko spregovori o meni samem, kjer se velikokrat ne opazim, je vožnja z avtomobilom. Lahko bi bil v nedeljo dopoldan pri sveti maši, vendar ko bi se v avtu vračal domov, se rutina za volanom kmalu pozna. Kot običajno lahko malo prekoračim omejitev hitrosti, nisem privezan z varnostnim pasom, nisem pozoren na ostale udeležence v prometu … Če bi po sveti maši šel še na eno pijačo v bližnjo gostilno, me ne bi motilo, da se tak usedem za volan? Kot da bi vsa vsebina, ki sem je bil deležen, lahko rečem vsa ljubezen, ki me je napolnila, izpuhtela v trenutku. Moja drža v cerkvi se razlikuje od tiste za volanom. V cerkvi imam svoj sti...