Hrošč, ki se po obliki zelo razlikuje od drugih



Z njim se največkrat srečamo v gozdu, pa tudi na vrtu in v mestnem parku. Čeprav je nočna žival, ga lahko opazujemo tudi podnevi, včasih celo na razbeljenem soncu. Nikoli ne miruje, temveč vedno hiti po opravkih, ki niso ravno miroljubni. Ne uide mu ne deževnik, ne mokrica, strigalica ali druga talna žival, kaj šele polži – tisti s hišico in brez nje. Plenilsko kariero je začel že v mladostni dobi, ko je kot ličinka plenil isto kot pozneje odrasel.

Črnega kratkokrilca (Ocypus olens) je dobro imeti za soseda na vrtu, kajti pospravil bo marsikatero prej našteto živalco, med njimi seveda tudi kakšno, ki mu je ne bomo iz srca privoščili. Skrivnost­nega hrošča s kratkimi krili, ki pokrivajo le prsni del, in z dolgim trebušnim delom, so Angleži poimenovali hudičev kočijaž. Temu je botrovala domišljija ljudi v starih časih, ko so z na videz neprijetnimi in nevarni...