»Če so vrata odprta, laže pridejo«
Objava:
14. 07. 2012 / 22:00
Deli:
Čas branja:
5 minut
Nazadnje Posodobljeno:
11.07.2012 / 06:38
»Če so vrata odprta, laže pridejo«
Zvone Podvinski, »švedski vagabund«, med švedskimi Slovenci skrbi za ohranjanje zvestobe svojemu rodu in veri naših staršev. Največ Slovencev je na Švedsko prišlo v drugi polovici 60. let 20. stoletja. Razpršili so se na razne konce lepe in takrat zelo gostoljubne dežele in se naselili v večjih industrijskih središčih, kot so Stockholm, Göteborg, Malmö, Halmstad, Olofström, Jönköping, Landskrona, Köping, Uppsala, Eskilstuna in Helsingborg. V teh mestih in krajih so kmalu nastale tudi slovenske »zelenice«, ki povezujejo slovenski rod na Švedskem pod okriljem Slovenske zveze (1991) še danes.
Zvone Podvinski, dušni pastir na Švedskem, ob 50-letnici katoliške misije
![]()
Na Švedskem je že pol stoletja dejavna slovenska katoliška misija. Nam lahko na kratko orišete to obdobje?
Pred 50 leti je prišel sem prvi slovenski duhovnik Jože Flis iz Pariza. Bil je pionir na tem področju in je deset let zbiral ljudi in jih pripravljal na zakramente. Po desetih letih misijonske službe na Švedskem je leta 1972 Jože Flis začel pastirsko službo med rojaki v Franciji, švedski Slovenci pa so ostali brez stalnega duhovnika. V tem obdobju je prihajal p. Janez Sodja (1972–1977) iz Münchna ter s pomočjo Naše luči in dobrih slovenskih knjig skušal zapolniti vrzel, ki je nastala. V letih 1977 in 1993 je Flisevo delo nadaljeval duhovnik Jože Drolc, pri misijonskem delu pa sta mu pomagala Bratkovič in Cikanek. Od leta 1993 delo slovenskih duhovnikov nadaljujem sam. V prvi vrsti skrbim za slovenske maše i...
Na Švedskem je že pol stoletja dejavna slovenska katoliška misija. Nam lahko na kratko orišete to obdobje?
Pred 50 leti je prišel sem prvi slovenski duhovnik Jože Flis iz Pariza. Bil je pionir na tem področju in je deset let zbiral ljudi in jih pripravljal na zakramente. Po desetih letih misijonske službe na Švedskem je leta 1972 Jože Flis začel pastirsko službo med rojaki v Franciji, švedski Slovenci pa so ostali brez stalnega duhovnika. V tem obdobju je prihajal p. Janez Sodja (1972–1977) iz Münchna ter s pomočjo Naše luči in dobrih slovenskih knjig skušal zapolniti vrzel, ki je nastala. V letih 1977 in 1993 je Flisevo delo nadaljeval duhovnik Jože Drolc, pri misijonskem delu pa sta mu pomagala Bratkovič in Cikanek. Od leta 1993 delo slovenskih duhovnikov nadaljujem sam. V prvi vrsti skrbim za slovenske maše i...
