Študiram babištvo. Poklic je v večini primerov povezan s srečnimi trenutki, ko skozi nosečnost, porod in poporodno obdobje vodimo ženske, ki so polne različnih pričakovanj. Kljub vsemu pa se pri svojem delu soočamo tudi z manj srečnimi razpleti dogajanj. Prvo soočenje s smrtjo novorojenčka me je pretreslo. Pred otrokovimi starši sem se počutila popolnoma nemočno. V meni so se začela porajati vprašanja o Bogu in večnem življenju. Zakaj je Bog (če sploh obstaja) poklical k sebi nekoga, ki bi pravzaprav moral šele začeti živeti? Ta izkušnja v času prakse mi je vsekakor dala misliti.

Čez čas me je šokirala še ena vest. Umrl je komaj 21-letni fant, ki je bil bratov najboljši prijatelj. Vsak dan je prihajal k nam in bil mi je blizu. In spet sem se vprašala: »Ali obstaja večno življenje?«

Z razmišljanjem sem prišla do spoznanja, da obstaja, kajti drugače bi bilo to življenje brez smisla. Človek bi pač preživel teh nekaj desetletij na...