Po slovenskih rekah se je nekoč odvijal živahen promet. Ljubljanica je bila v Valvazorjevih časih polna ladij, ki so vozile ponoči in podnevi, kraji ob Savi so še v prvi polovici 19. stoletja živeli od čolnarjenja, po Savinji in Dravi so drseli splavi, ki so vozili les vse do Črnega morja. Ko so naše kraje preplavili vlaki, avtomobili in hidroelektrarne, je plovba zamrla. Danes vozijo po rekah le še turistične ladjice in splavi, ki nudijo zabavo in kratek izlet v preteklost.

Splavarjenje na Dravi je v virih prvič omenjeno ob koncu 13. stoletja, ko so prevažali vinske sode. V 16. stoletju so v Libeličah, Dravogradu, Vuhredu in še posebej Vuzenici gradili štirinajst metrov dolge šajke, ki so vozile les, kmetijske pridelke in rudo, med vojno s Turki pa tudi vojake in vojaško opremo.

KORMONIŠI IN TALJANŠKI
V 19. stoletju, ko se je razmahnila trgovina z lesom, je po Dravi letno plulo 2.000 splavov. Šajke so izpodrinili večji splavi. Domači splavarji so pr...