Ali smo sposobni biti iskreni in pristni?

Ganljiva se mi je zdela pripoved znanke, malo starejše od mene. Pripovedovala mi je o svojih vnukih in o svojih otrocih. Zdaj je od takrat, ko so bili še majhni, minilo že toliko let. Nekatere stvari pa so kljub temu ostale žive, kot da bi se zgodile včeraj.

Njen sin in njen nečak sta bila približno enako stara in sta se skoraj vse dneve skupaj igrala. Bila sta nerazdružljiva bratranca in prijatelja. Ko sta bila stara dobra tri leta, je nečak doživel hudo nesrečo, v kateri je umrl. To je vse hudo prizadelo. Spominja se, kako je šla s triletnim sinom na pokopališče, da bi ga pokropila in se poslovila od njega. Ni si mogla predstavljati, kako bo reagiral njen triletni otrok. Vedela je samo, da se od pokojnega prijatelja mora posloviti in je bila pripravljena na vse.

Potem pa je doživela nekaj, česar še sedaj, po toliko letih, ne more pozabiti. Triletni sin se je postavil pred krsto, se obrnil k mrtvemu prijatelju in...