Vse poti in stranpoti so bile milost, da so naju pripeljale do sem in zdaj zlahka rečem hvala za vse.

Draga Marjana,
Ti se ukvarjaš z bolnim možem – hvala, da si mi po sms sporočila, da je operacijo dobro prestal – jaz pa sedim tu v tišini in miru in sem se odločila, da ti nocoj pišem, kako mi gre.

Zjutraj sem gledala galebe, kako svobodno krožijo nad tihim zalivom – kako se jim v soncu lesketajo krila in kako nepopisno lepe loke delajo nad vodo, pa v resnici le iščejo hrano in tudi prav predirno kričijo, ko se kličejo. Prav navadna vsakdanjost, pa taka lepota …

Vsako jutro se navsezgodaj odpravim v tretji zaliv in hitim, da bi videla sončni vzhod skozi napol podrt obok cerkvice na koncu rta. Pot je potem vsa obsijana s soncem, visoko nad strmimi skalami gledam valove, kako se penijo ob bregu – in sončno sled na njih prav do mojih nog … Vsako jutro želim videti to nepozabno razlitje sonca, ki prihaja k meni izza strme obale na kopnem, in mo...