Vlaki niso dobri, ker ljudi vozijo stran.

To je zapisal Ludvik Mrzel. Pa tudi tole: Ni je bolj žalostne stvari, kakor je biti žarnica in svetiti, ko je že zdavnaj dan. Vozarji so s konji prihajali skozi vasi, železnica jih pa obide v velikem loku. Tako je tudi s hitrimi cestami. A saj hitre niso ceste, taki smo ljudje. Bi se oglasil, pravi kdo, pa me je cesta zapeljala. Ne, zapeljal si se ti. Mimo. Ta in oni pa tudi stran.

Saj se najdemo v teh podobah. Drug drugemu se kar nehote izognemo. Psihologi pravijo temu odtujenost. Hitro se začnemo izgovarjati na čas in razmere. Vendar te oblikuje človek, šele nato razmere njega. Nekoč pradeda tablica in kamenček, nas tablični računalnik in one naprave na i- : ipad, ifon, itel in vse, kar še pride. Kamenčkodobniki so hodili drug k drugemu v vas, fejsbukarji se shajajo v pridomišljenem svetu in si za sproti grulijo sprotne pravljice. Ko je ded zahajal k dekletu, je na svoje oči videl, koliko snažen je njihov štrbunkar,...