V dolu roža rase
V dolu roža rase
750 let cerkve v Dolu pri Ljubljani
Dol pri Ljubljani se prvič omenja v pisnih virih leta 1262 kot samostojen vikariat. V arhivski listini, ki jo je pred leti odkril v arhivu na Dunaju dr. Viktor Grilc, je kraj Dol prvič omenjen z letnico 1263. Listina je v arhivu križniškega reda na Dunaju in omenja, da je bila 3. maja tega leta podpisana poravnava med redovniki križniki in plemičem Henrikom Stalökarjem v samostanu Kostanjevica na Krki. Vendar sta že Valvasor in leta 1854 še dr. V. F. Klun objavila, da se cerkev v Dolu prvič omenja leta 1262 vendar nista navedla vira in ga še do danes niso odkrili. Takrat je vikariat v Dolu spadal v pražupnijo Mengeš. Samostojna župnija je Dol postal leta 1627, od tega leta so ohranjene tudi matične knjige, ki jih hranijo v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani.
Sedanjo župnijsko cerkev sv. Marjete je 11. junija 1753 posvetil goriški nadškof Mihael Attems. Prvotn...
Dol pri Ljubljani se prvič omenja v pisnih virih leta 1262 kot samostojen vikariat. V arhivski listini, ki jo je pred leti odkril v arhivu na Dunaju dr. Viktor Grilc, je kraj Dol prvič omenjen z letnico 1263. Listina je v arhivu križniškega reda na Dunaju in omenja, da je bila 3. maja tega leta podpisana poravnava med redovniki križniki in plemičem Henrikom Stalökarjem v samostanu Kostanjevica na Krki. Vendar sta že Valvasor in leta 1854 še dr. V. F. Klun objavila, da se cerkev v Dolu prvič omenja leta 1262 vendar nista navedla vira in ga še do danes niso odkrili. Takrat je vikariat v Dolu spadal v pražupnijo Mengeš. Samostojna župnija je Dol postal leta 1627, od tega leta so ohranjene tudi matične knjige, ki jih hranijo v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani.
Sedanjo župnijsko cerkev sv. Marjete je 11. junija 1753 posvetil goriški nadškof Mihael Attems. Prvotn...