Toda njegova mati je spregovorila in rekla:
»Nikakor, temveč Janez mu bo ime« (Lk 1,60).

Obe berili, evangelij in še psalm mi danes govorijo o Janezu Krstniku – o njegovem rojstvu in delovanju. Čeprav bi srce raje naslonila na božjo besedo, ki spodbuja k izpovedi, se učim poslušati Gospoda.

Kadar razmišljam o Janezu Krstniku, se v meni zgane podoba iz filma: moški z brado in s palico v roki, ki oznanja ljudem, da bo za njim prišel on, kateremu ni vreden, da bi odvezal sandale z njegovih nog. Ta primerjava je zame vedno zanimiva. Ne vem, kaj je v tistem času pomenilo sezuti sočloveka, lahko pa razmišljam, kaj to pomeni danes. Kdo bi moral priti na obisk, da bi se počutila nevredno takšnega dejanja? Ob marsikomu bi mi bilo nerodno, neprijetno, s kom bi se od srca nasmejala svoji nenavadni gostoljubnosti, če pa bi na naša vrata potrkal Jezus, bi gotovo dolgo časa strmela vanj. Njegov pogled bi naredil mojo dušo prosojno in vem, da bi se zavedala vse svoje...