Mlademu kralju Salomonu se je ponoči v sanjah prikazal Gospod in mu rekel: »Prosi, kaj naj ti dam!« (1 Kr 3,5). Nad tako mikavno ponudbo se marsikdo zdrzne in pomisli: Blagor kralju Salomonu, ki mu je Gospod namenil tako veliko naklonjenost in mu izkazal tolikšno milost. Po drugi strani pa si vsakdo lahko prikliče v spomin zagotovilo našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki pravi: »Kar koli v molitvi prosite, verujte, da boste prejeli, in vse se vam bo zgodilo« (Mr 11,24).

Kralj Salomon pa je že od otroških let dalje hrepenel po modrosti in razumnosti (Mdr 7,7), zato je Gospodu odgovoril: »Daj torej svojemu služabniku poslušajoče srce, da bo mogel vladati tvojemu ljudstvu in znal razločevati med dobrim in hudim« (1 Kr 3,9). Gospod je uslišal njegovo prošnjo in Salomon je izlival svoj nauk kakor Nil (prim. Sir 47,14). Kristus pa je tistemu, ki vanj veruje, obljubil, da bodo »iz njegovega osrčja tekle reke žive vode« (Jn 7,38). Reke s...