Povsod se najde kdo, ki potrebuje pomoč.

Ko smo pred malo več kot dvajsetimi leti ustanavljali Karitas, smo se prav dobro zavedali, da je pri tem najbolj pomembna Karitas v župniji, zato je bila naša želja, da ima vsaka župnija svojo Karitas. Zdaj, po toliko letih, ima res mnogo župnij svojo Karitas in lahko samo občudujemo, kaj vse so njeni prostovoljci pripravljeni narediti ter olajšati življenje mnogim ljudem v stiski. Marsikje so neverjetno iznajdljivi pri tem. Nekatere župnije pa Karitas še nimajo in bilo bi zelo zanimivo slišati, zakaj ne.

V eni od takšnih župnij brez Karitas sem slišala, da župnik njeno odsotnost razlaga takole: »V naši župniji ni revežev.« Človek bi lahko rekel: »Kako lepo, skoraj tako kot v raju.« Župnija, kjer ni ljudi v stiski. Morda pa ta župnik ne zna opazovati življenja okrog sebe in ne zna zaznati stisk, s katerimi se srečujejo njegovi župljani. Stiska ni nujno samo pomanjkanje denarja, lahko je še veliko drugega, morda še tež...