V iskanju resnice ali le »nekaj krivcev, da se naredi mir«?

Nisem ne gospodarstvenik, ne pravnik, pa tudi ne teolog, pa sem se kljub temu odločil, da se javno oglasim – kot katoličan in kot psihoterapevt. Nočem, da bi moje pismo izzvenelo kot napad na kogarkoli, nočem se vključevati v iskanje afer – po ljudski modrosti, da »drek, čim bolj ga drezaš, tem bolj smrdi«, in po svojem krščanskem ter poklicnem prepričanju, da se je potrebno problema lotiti pošteno, odgovorno, s ciljem iskanja rešitve. To velja tudi za mariborsko polomijo in tu želim le prispevati svoj majhen drobec, z željo, da bi se tudi iz te krize nekaj zdravega naučili, naredili dober korak naprej …

K tej odločitvi sta me še najbolj spodbudila intervju nadškofa dr. Antona Stresa v 21. številki Reporterja ter komentar p. Branka Cestnika v 22. številki Družine. Ta dva zapisa sta si, po mojem skromnem razumevanju, tako predaleč vsaksebi, da ta razlika kar vpije po dialogu. Gre za...