»Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha« (Mt 28,19).

Ko vstopim v cerkev, se iz navade približam kropilniku z blagoslovljeno vodo in se pokrižam: »V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.« Nekateri se še enkrat prekrižajo, preden pokleknejo in sedejo v klop, kjer počakajo, da se prične sveta maša. Sama maša se prične z dejanjem križa v imenu treh božjih oseb in prav tako se tudi konča. Vmes se pokrižamo s tako imenovanim malim križem še pred branjem evangeljskega odlomka. V cerkvi že tolikokrat po ustaljenem redu naredimo »mali« ali »veliki« križ, da se nam velikokrat zgodi, kot da se nam nekam mudi. Kolikokrat sem že pred različnimi skupinami pokazal, da me kretnja, ki naj bi predstavljala križ, bolj spominja na neko cesto ali avtocesto, ki jo potegnemo od glave proti sredini telesa.

Pripeljimo s sabo v cerkev nevernega človeka. Če sem iskren, me prav zanima, ali bi ga nagovorili s svojimi kretnjami in izgovarjanjem imena Svete Trojice. Vsaj...