Viljem se je sam, iz prepričanja, da ga Bog kliče, odločil za duhovništvo. Leta 1141 je bil izvoljen za nadškofa v Yorku, a so nekateri zaradi različnih vzrokov temu nasprotovali. Papež Inocenc II. je sicer njegovo izvolitev potrdil, Viljem je bil leta 1143 posvečen v škofa in prevzel škofijo, a zaradi nesrečnega spleta okoliščin (vmes so v kratkem času umrli kar trije papeži) ni dobil palija iz Rima. Leta 1147 pa so njegovi nasprotniki dosegli, da ga je papež suspendiral in posvetil novega nadškofa. Viljem se je umaknil na Sicilijo, kasneje pomagal stricu Henriku, škofu v Winchestru, leta 1154 pa ga je novi papež Anastazij, na željo ljudstva, znova potrdil za nadškofa v Yorku in mu podelil palij. Žal le za mesec dni, saj je na hitro zbolel in umrl v sumljivih okoliščinah.

Ime: Viljem izhaja iz nemškega imena Wilhelm, ki je zloženo iz starovisokonemških besed willo »volja« in helm »čelada«.

Rodil se je <...>