Poroka ni samo pogodba med moškim in žensko, ampak je sveta zveza za vso Cerkev. Zato so očetje drugega vatikanskega cerkvenega zbora zapisali, da je poroka občestvo življenja in ljubezni (CS 48). Ker se poroke veseli vsa Cerkev, se zakonske zveze običajno sklepajo v župniji, kjer ima vsaj en zaročenec domovališče ali nepravo domovališče ali en mesec trajajoče bivališče (kan. 1115). Zakoni katoličanov se sklepajo, če je le mogoče, v župnijski cerkvi. V drugi cerkvi ali kapeli pa je mogoče zakonsko zvezo skleniti le z dovoljenjem župnika ali krajevnega škofa (kan. 1118). Zaročenca svojo privolitev izrečeta pred pričami in svati. Tako seznanita širšo župnijsko skupnost, da sta postala mož in žena. Zato se lahko le v posebnih primerih in z dovoljenjem krajevnega škofa sklepajo tajne zakonske zveze.



Kaj pomeni tajna sklenitev zakona?

Cerkveno pravo je že od nekdaj poznalo tihi zakon, ki je bil sklenje...