Mama je kar hudo zbolela in je ležala v postelji, babica je bila na potovanju in ni mogla priskočiti na pomoč, ata je seveda moral vsako jutro v službo in se je vračal domov zelo pozno, pa je vendar dobro skrbel za mamo in za dom in za hrano in za vse. Potem pa je v ponedeljek nujno moral na službeno pot – ta je bila načrtovana in je res ni mogel preložiti.

»Tri dni bomo pa že zdržali brez tebe,« je tolažeče rekla mama. »Fantje so veliki in samostojni in lahko jedo v šoli.«

»Skrbeli bomo zate!« so rekli fantje.



Tri sinove sta imela, kot v pravljici, in res so bili samostojni in res je šolska kuhinja skrbela za uravnoteženo prehrano, tako da to res ni bila težava. Pravzaprav nikjer niso videli nobene težave, saj bo šlo! Oče se je poslovil in obljubil, da jih pokliče – če pa bi kaj potrebovali, naj pokličejo tudi oni.

Tako so Miha, Jakob in Martin ostali edini skrbniki doma in mame za ne...