Letos zamujam s pomladanskimi opravili, saj so še pred kratkim okolico doma krasile drobnocvetne mačehe. V tem času pred letom dni so se sezonske cvetlice že dobro vrasle. A s sajenjem se pravzaprav nič ne mudi, saj so gredice mikavne. V senčne predele sem lansko pomlad posadila pisane hoste, plahtice in cimicifuge. Jeseni sem vmesne prostore zapolnila z več kot dvesto rumeno cvetočimi darwinovimi tulipani. Vem, da so dolgoživi in jih čez dve leti ne bo potrebno nadomestiti s svežimi čebulicami. Trajnice so se to pomlad tako lepo razširile, da je ostalo zelo malo prostora za vodenke.

Na sončnem delu grede se veselo prebujajo latnate hortenzije, ki sem jih aprila porezala »do tal«. V središču pozornosti so ta hip številni luki orjaški z vijoličastimi socvetji ter belo cvetoči 'Mont Everest'. Še vedno razmišljam o barvi sezonskega cvetja. A če pomislim na prostranstva cvetočih narcis, ki sem jih še včeraj občudovala na pobočjih...